Vsebina in cilji raziskave:
Od začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja se je revizijski trg koncentriral. Od leta 2002 dalje poznamo štiri velike revizijske družbe, imenovane BIG 4, ki obvladujejo trg revizijskih storitev tako v svetovnem merilu kot tudi v Evropski uniji. V Sloveniji so vse srednje in velike gospodarske družbe po Zakonu o gospodarskih družbah zavezane k reviziji računovodskih izkazov. Namen revizije računovodskih izkazov je povečati stopnjo zaupanja predvidenih uporabnikov v računovodske izkaze. Pomembno je, da je revizor, ki izvaja revizijo računovodskih izkazov, pri svojem delu neodvisen in nepristranski, kajti revizorjevo poročilo je predvsem namenjeno lastnikom in drugim zunanjim uporabnikom računovodskih informacij, kot so investitorji, finančne institucije, bonitetne agencije in podobno. Revizijo računovodskih izkazov podjetij lahko opravljajo samo revizorji z veljavno licenco za delo in zaposleni v revizijskih družbah. V članku smo analizirali koncentracijo revizijskega trga v Sloveniji med letoma 2012 in 2020. Cilj raziskave je ugotoviti, ali menjava revizijske družbe ali pooblaščenega revizorja vpliva na obliko mnenja, ki ga izda revizor.
Metodologija raziskovanja:
Raziskavo smo izvedli na Visoki šoli za računovodstvo in finance v okviru dodiplomskega študija smer računovodstvo pri predmetu Računovodsko poročanje pod mentorstvom mag. Darinke Kamenšek, dr. Mojce Gornjak in dr. Mateje Gorenc. Sodelovali so študentje v študijskih letih od 2014-2015 do 2021-2022. Podatke so zbirali na portalu AJPES med javno objavljenimi letnimi poročili družb iz vzorca. Poiskali so revidirana letna poročila in iz revizorjevega poročila povzeli podatke o:
- revizijski družbi,
- pooblaščenem revizorju in
- obliki poročila.
Zbiranje podatkov je temeljilo na vzorcu 700 velikih družb na dan 31. 12. 2012. Pregledali smo seznam revizijskih družb, ki so bile vpisane v register revizijskih družb na dan 31. 12. 2012 in opredelili štiri oblike revizorjevega poročila.
Sodelujoči študentje v raziskavi so v seznamu revizijskih družb poiskali revizijsko družbo, ki je družbo revidirala. Če revizijske družbe ni bilo na seznamu, se je zavedla pod drugo, kajti v obdobju izvedene raziskave so nastajale nove revizijske družbe, ki jih na dan začetka raziskave še ne bilo.
Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali menjava revizijske družbe ali pooblaščenega revizorja vpliva na obliko mnenja, ki ga izda revizor. Postavili smo naslednja raziskovalna vprašanja:
- RV1: Kako je bilo 700 velikih družb razporejenih med revizijske družbe in kakšna je koncentracija revizijske trga v Sloveniji?
- RV2: Kako se je koncentracija revizijskega trga spreminjala skozi obdobje v Sloveniji?
- RV3: Kako dolgo je podjetje obdržalo isto revizijsko družbo in ali je revizijsko družbo menjalo in kolikokrat?
- RV4: Če je podjetje obdržalo isto revizijsko družbo dalj časa ali se je menjal pooblaščen revizor?
- RV5: Koliko in kakšne oblike revizorjevih poročil so bile izdane?
- RV6: Kako so se oblike revizorjevih poročil skozi leta spreminjale in ali je bilo to spreminjanje povezano z menjavo revizijske družbe?
Omejitve pri proučevanju so naslednje:
- opazovanja in analiza je omejene na vzorec 700 podjetij,
- v obdobju od leta 2012 do 2020 je nekaj podjetij iz prvotnega vzorca izostalo ali zaradi nezavezanosti k reviziji, so šla v stečaj ali likvidacijo,
- v obdobju od leta 2012 do 2020 je nekaj revizijskih družb prenehalo opravljati svojo dejavnost,
- obstoječe revizijske družbe so izpad družb iz našega vzorca nadomestile z novimi strankami, kar v analizi nismo upoštevati.