E-UČILNICA | Mala šola SRS | E-INDEKS | URNIK | Akademski koledar
Predstavitev dveh novih knjig dr. Živka Berganta

Predstavitev dveh novih knjig dr. Živka Berganta

Predstavite knjige dr. Živko Bergant

V četrtek 8. 9. se je odvijala predstavitev dveh novih knjig dr. Živka Berganta, in sicer Zavedanje družbene odgovornosti in posledice: Ekonomika na podlagi dodane vrednosti, ki je izšla pri založbi Inštituta za poslovodno računovodstvo.

Ob tej priložnosti so predstavili še avtorjevo strokovno monografijo Accountancy and Social Responsibility: An Innovative New Approach to Accountancy Theory and Practice, ki je lani izšla pri ugledni mednarodni založbi Springer in je prva knjiga slovenskega avtorja o računovodstvu, ki je izšla v angleškem jeziku.

Predstavitve knjig in pogovor z avtorjem je vodil ddr. Neven Borak, sodelovala pa sta profesorja z Ekonomske fakultete v Ljubljani dr. Bogomir Kovač in dr. Marko Hočevar.

V obeh knjigah avtor ugotavlja, da izrazi, kot so družbena odgovornost, trajnostna družba, družbena blaginja, so postali že tako moderni, da so že vsakdanji in o njih več ne razmišljamo na ustrezen način. Obenem pa razprave o družbeni odgovornosti ne naslavljajo pravih težav, tako da je zmeda popolna.

Kot pravi, je nujno spremeniti prepričanje o dobičku kot temeljnem cilju poslovanja. Taka usmeritev namreč vodi h kratkoročnemu in družbeno neodgovornemu odločanju, povečuje dohodkovno neenakost in nezadovoljstvo na vseh ravneh družbe.

 

Pohlep ni gonilo razvoja, temveč gonilo razkroja.

Dr. živko Bergant

Kot enega glavnih izzivov predlaga, spremembo predpisov, ki so podlaga neoliberalni ekonomiki in so privlačen izgovor za napačno učenje v ekonomskih šolah. To, da dobiček pripada lastnikom vloženega kapitala, je nateg (goljufija) brez primere v zgodovini. Nima namreč resne strokovne podlage, zato pa ima zelo resne posledice. Tako stanje podpira tudi davčni sistem in veljavni informacijski sistem z oporo v računovodskih standardih.

Dokler ne bomo priznali ustvarjene dodane vrednosti kot edinega pravega prispevka k družbeni blaginji, ne moremo govoriti o splošnem zavedanju družbene odgovornosti posameznih subjektov (posameznikov, podjetij, bank, države), o katerem razpravlja avtor.

Zato je pomembno govoriti o družbeni neodgovornosti, ki se začne z zanikanjem zgornjih trditev, nadaljuje pa v ekonomskih šolah z učenjem tradicionalne ekonomike.

Družbeno neodgovorno je zanikanje vloge države kot deležnika v podjetjih ter planeta Zemlja kot deležnika podjetij.

Družbeno neodgovorno je obvezno plačevanje obresti, brez povezave z uspešnostjo poslovanja.

Družbeno neodgovorna je vsaka vojna.

Družbeno neodgovorno je apologetsko skrivanje akademske sfere za trenutnimi predpisi.

Družbeno neodgovorno je učenje v šolah, kjer ni razlage o družbeni odgovornosti.

In ne nazadnje: družbeno neodgovorno je razpravljanje o družbeni odgovornosti brez usmeritev na temeljne potrebne spremembe.

To, da dobiček pripada lastnikom vloženega kapitala, je nateg (goljufija) brez primere v zgodovini.

Dr. živko Bergant

Kratek povzetek knjige Zavedanje družbene odgovornosti

Zavedanje družbene odgovornosti pomeni poznati odgovor na vprašanje: Kaj je družbeno neodgovorno?

Vsako delovanje, ki zmanjšuje blaginjo družbe ali posameznika, ki temelji na:

  • materialnem blagostanju (dohodek in premoženje, zaposlitev),
  • socialni blaginji (izobraževanje, vzgoja, zdravje, varnost, obzirnost, socialna kohezija, politični glas in soupravljanje, zadovoljstvo z življenjem),
  • okoljsko dobrem počutju (ohranitvi narave).

POTREBNI POGOJI ZA PRIDOBITEV ZAVEDANJA O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI

  1. Spoznanje o povezanosti in soodvisnosti vseh ljudi. To niti na načelni ravni še ni dano vsem ljudem, zato je to naloga ustreznega izobraževalnega sistema, vzgoje in virov informacij, da bi pridobili vsaj večinsko mnenje.
  2.  Na tej podlagi je treba doseči ustrezno zavedanje družbene odgovornosti vseh organizacijskih sistemov in posameznikov.
  3.  Spoznanje ključnih osebnosti v družbi (znanstvenikov, strokovnjakov in politikov), da so potrebne spremembe.
  4.  Na zgornji podlagi je treba doseči večinsko razumevanje zakona dodane vrednosti in njegovo etično razsežnost. Tudi to je naloga izobraževalnega sistema in vzgoje.
  5. Doseči je treba večinsko vsebinsko razumevanje dodane vrednosti, zlasti v primerjavi z dobičkom. Pohlep ni gonilo razvoja!

POSLEDICE ZAVEDANJA DRUŽBENE ODGOVORNOSTI:    

  1.  Sprememba poslovnih ciljev iz ustvarjanja dobička na ustvarjanje dodane vrednosti.
  2.  Temu primerna sprememba podjetniške in davčne zakonodaje ter računovodskih standardov.
  3. Obravnavanje obresti kot udeležbo bank v dodani vrednosti v odvisnosti od uspešnosti poslovanja posojilojemalca ter brez odbitne postavke pred davčno osnovo.
  4. Obravnavanje potroška delovne sile kot fiksni strošek za vsakega zaposlenca.
  5. Obravnavanje planeta Zemlja kot deležnika in priznanje amortizacije kot strošek njenega ohranjanja.
  6.  Sprememba temeljnih načel ekonomike podjetja (priznavanje temeljnih poslovnih prvin, kot so: delovna sredstva, predmeti dela, naravni viri iz okolja, tuje storitve, delo z vključenim potroškom delovne sile) s temeljnim ciljem v poslovanju: dodana vrednost ter na tej podlagi opredeljeno poslanstvo podjetja. 
  7. Družbeno odgovorno financiranje podjetij in njihovega razvoja (brez kvaziempirično dokazanih modelov).
  8. Obravnavanje dodane vrednosti v najširšem (tudi nematerialnem) smislu.
  9.  Zavedanje temeljne potrebe posameznika po samouresničevanju.
  10. Jasna opredelitev in delovanje države kot deležnika v poslovanju organizacij in posameznikov.
  11.  Sprememba informacijskih sistemov na vseh ravneh in pri vseh nosilcih odločitev za ustrezno družbeno odgovorno odločanje.

TEMELJNE OVIRE UVELJAVLJANJA SPREMEMB (oziroma najpomembnejša sidra neoliberalizma):

  • Indoktrinacija večine (kritične mase) o dobrih vidikih pohlepa in o dobičku kot cilju poslovanja.
  •  Neustrezni predpisi na zgornji podlagi.
  • Neustrezni informacijski sistem (vključno z računovodskimi standardi).
Scroll to Top