Kdo je Sergeja Slapničar?
Je izredna profesorica računovodstva in vodja programa Bachelor of Commerce v okviru poslovne šole Univerze v Queensland Avstralija. Njena raziskovanje se osredotoča na vpliv ocenjevanja uspešnosti in spodbujanja zaposlenih na njihovo odločanje (na motivacijo, sprejemanje tveganj in razmišljanje). V zadnjem času je začela raziskovati upravljanje, merjenje uspešnosti in revidiranje na področju kibernetske varnosti. Objavljala je v številnih vrhunskih računovodskih revijah, kot so Accounting, Organisations and Society, Management Accounting Research, European Accounting Review, European Financial Management in druge. Ima tudi bogate poslovne izkušnje. Bila je članica nadzornih svetov NLB in Krke, članica Sveta Slovenske agencije za javni nadzor nad revidiranjem, predsednica poravnalnega odbora v lastniških sporih in članica revizijskih komisij. Je dolgoletna predavateljica na Združenju nadzornikov Slovenije. Pred zaposlitvijo na Univerzi v Queenslenadu leta 2018 je bila zaposlena na Univerzi v Ljubljani kot redna profesorica.
O vsebini predavanja smo se pogovarjali z ga. Darinko Kamenšek, ki v nadaljevanju pojasni, zakaj so k sodelovanju povabili ga. Slapničar.
Sergeji Slapničar lahko prisluhnete v TOREK, 16. NOVEMBRA.
Predavanje bo potekalo od 9.00 – 9.30 in nosi naslov:
Pet linij obrambe pri upravljanju s kibernetsko varnostjo;
lokacija: MS Teams; organizator: VŠR;
Ga. Darinka Kamenšek, VŠR že četrto leto sodelujete kot partner Mednarodnega tedna ozaveščanja o prevarah. Letos ste k sodelovanju povabili zanimivo gostjo, in sicer go. Sergejo Slapničar, ki na prvi pogled ne deluje kot “tipična” preiskovalka prevar, saj je njeno področje predvsem kibernetska varnost. Zakaj menite, da to področje, pomembno pri preiskovanju prevar.
Spletni kriminal je eno izmed najhitreje rastočih tveganj v poslovnem svetu, zaradi katerega podjetja po svetu letno utrpijo okoli 100 milijard dolarjev poslovne škode. Predvsem se nam zdi pomembno poznavanje tega področja, da se vzpostavijo mehanizmi, ki lahko tovrstne prevare preprečijo.
Ga. Slapničar navaja, da je največji problem pri kibernetski varnosti “človek”. Omenja, da je treba zgraditi obrambni liniji, kamor poleg informatikov, spadajo še pooblaščene za varnost informacij, notranja revizija, uprava in nadzorni svet. Ali je “obrabna” liniji pri kibernetski varnosti enako pomembna tudi kot spremljamo, kdo in kako izvaja goljufije?
Človek zagotovo igra pomembno vlogo na vseh področjih poslovanja v podjetju. Lahko vzpostavimo zelo veliko kontrol, ampak človek je na koncu tisti, ki se odloča ali bo nek proces sprožil ali ne. Dejstvo je, da se vedno manj dogaja, da danes kliknemo na sporočila, ki od nas zahtevajo izvedbo plačila, kot se je to dogajalo na začetku. Torej je človek tisti, ki se je izobrazil in sedaj bolj razmišlja in se ne zanese samo na varnost, ki bi naj bila vzpostavljena v podjetju.
Kako lahko podjetje, prav preko kibernetske varnosti vpliva na zmanjšanje prevar v lastni organizaciji?
Zagotavljanje kibernetske varnosti pomeni vzpostavitev takšnega delovanja sistema, da so to vrstne prevare onemogočene. Tu je pa pomembno tudi izobraževanje ljudi, da jih ne zavedejo nenavadna sporočila, ki vabijo h klikanju določenih povezav, ki potem lahko povzročijo veliko težav.
Za koga bo predavanje najbolj zanimivo? Kdo bi mu moral prisluhniti? Direktorji, vodje, informatiki?
Predavanje je namenjeno najširši publiki, saj se nas dotika vseh, tako v poslovnem kot zasebnem življenju. Več vemo o tem, bolj se lahko zaščitimo pred morebitnimi kibernetskimi vdori v sistem.