Prihaja drugi paket ukrepov za odpravo posledic epidemije
dr. Branko MayrPrvi paket (predpisan v Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP); Uradni list RS 49-766/2020; velja od 11. 4. 2020), je bil usmerjen predvsem v socialno stabilnost, ki jo je ogrozila epidemija. V primerjavi z drugimi razvitimi državami ga ocenjujem kot primernega. Pri tem pa se zavedam, da ni vseobsegajoč in da so zagotovo še nekateri deležniki, ki jih potrebna pomoč ni dosegla.
Drugi paket je usmerjen v okrevanje gospodarstva zaradi posledic krize, ki jo je povzročila epidemija. Po vsebini se kriza, ki je posledica epidemije, šteje med krize, ki jih je povzročilo okolje podjetja. Kriza ne bo prizadela vseh enako. Prepričan sem, da so med nami tudi taka podjetja, ki krize sploh ne bodo čutila.[
V državah, ki jih je prizadela epidemija, podobno kot pri nas, uveljavljajo vrsto ukrepov za obvladovanje njenih negativnih posledic na gospodarstvo. Ukrepi so usmerjeni na tiste, ki jih je kriza prizadela. Vsekakor bo izziv, kako ločiti učinek krize epidemije od ostalih učinkov na delovanje podjetja. Prepričan sem, da brez zapletenih birokratskih postopkov ne bo šlo. Prav tako pričakujem veliko dela pri preiskovanju zlorab pomoči.
Ena prvih posledic krize, ki bo posledica epidemije, bo nelikvidnost. Prav drugi paket ukrepov bo vseboval različne instrumente, ki naj bi zagotovili likvidnost gospodarstva. Pri tem velja, da pri drugem paketu še ne govorimo o saniranju posledic krize. Po napovedih vlade je domet drugega paketa zagotovitev likvidnosti gospodarstva s poroštvenimi shemami. V času pisanja tega prispevka je teža paketa okoli 2 milijardi EUR. Pri tem pa moramo vedeti, da te sheme vplivajo le na odloge plačila in še to selektivno. Poroštva pa ne bo mogoče pridobiti za celotne upniške vire financiranja. Pri velikih gospodarskih družbah bo obseg poroštev do 70 %, pri srednjih in majhnih pa do 80 %. Tudi obseg poroštev bo omejen. Upravičenost bo treba dokazati z vlogo. Seveda bodo težave, kot vedno, tudi tukaj v podrobnostih.
Upam, da bo paket v končni različici bolj radodaren kot se napoveduje, saj sem prepričan, da sheme v višini 2 milijarde EUR ne bodo zadostne (glede na pričakovani padec BDP so poroštva v višini okoli 4 % letnega BDP prenizka). Vedeti pa moramo, da v danem primeru gre še vedno za obveznosti, ki jih bo treba poravnati. Le rok poravnave se je podaljšal. Poroštvo bo predvidoma dano za kredite, odobrene po 12. 3. 2020 in najkasneje do 31. 12. 2020, zato lahko banke že te dni začnejo sproščati sredstva in zagotavljati likvidnost podjetjem.
Podobno velja tudi za napovedovane evropske ukrepe. Večina teh ukrepov še ni vzpostavljenih in ukrepi v večini primerov temeljijo na posojilih in poroštvu in, razen zagotovitev neposrednih stroškov v zdravstvu, ne gre za nepovratna sredstva.
Skratka, ukrepi nam bodo pomagali, ne bodo nas pa rešili. V veliki meri se bomo morali nasloniti na že obstoječe finančne produkte, ki jih omogočajo finančne institucije. Za njihovo angažiranje pa bo treba izpolnjevati predvidene pogoje za njihovo pridobitev (vprašanje ali jih bodo lahko črpala slaba podjetja).
V tretjem paketu pomoči se pričakujejo instrumenti razvojne pomoči, ki bo ciljno usmerjena v panoge, podjetja in projekte z najvišjo dodano vrednostjo. O tem pa takrat, ko bo več znanega.
Branko Mayr, 22. 4. 2020
WEBINAR: FINANČNO VODENJE PROJEKTOV
Vodenje projektov je običajno zaupano strokovnjakom, ki ne razpolagajo s potrebnimi ekonomskimi znanji za finančno vodenje projektov.Na webinarju bo dr. Branko Mayr predstavil, kako obvladovati finančna tveganja pravočasno identificirati finančne odmike, ki lahko vplivajo na uspešnost izvajanja projekta.