Obvladovanje denarnega toka in plačilne sposobnosti podjetja
Informacijam, zasnovanim na osnovi bilance stanja, običajno očitajo statičnost in usmerjenost v preteklost. Zadnji očitek seveda ne drži, saj lahko na enak način, kot preteklo bilanco stanja, analiziramo tudi načrtovano bilanco stanja. Kar zadeva statičnost, očitek drži le deloma. Statičnost informacij lahko namreč v pomembni meri odpravimo s časovnim zaporedjem bilanc stanja.
Kakšna je izrazna moč denarnega toka?
Kljub temu kot boljšo informacijo o plačilni sposobnosti pogosto navajajo denarni tok, ki prikazuje prejemke in izdatke, torej gibanje denarnih sredstev podjetja. Zato številni avtorji dajejo prednost denarnemu toku (izkazu denarnega izida), ki je izdelan po neposredni metodi pred izkazom denarnega izida, ki je izdelan s pomočjo bilance stanja.
Praksa tega (na srečo) ne potrjuje, ker je neposredna metoda informacijsko zahtevnejša. Na žalost pa to ni pravi (vsebinski) razlog. Izkaz denarnega toka po posredni metodi ima namreč popolnoma drugo izrazno moč kot izkaz po neposredni metodi.
Prvi osvetljuje dolgoročni vidik plačilne sposobnosti podjetja, drugi pa kratkoročnega. Kot informaciji imata torej popolnoma različna namena. Zato je njuno primerjanje čista sholastična (nepotrebna in nestrokovna) razprava. Podobna je tisti, kaj je bolj pomembno: levi ali desni čevelj.
Kaj zagotavlja načrt prejemkov in izdatkov?
Načrt prejemkov in izdatkov sicer zagotavlja ustrezno kratkoročno plačilno sposobnost, vendar nikakor ne kaže gibanja tveganja v zvezi s plačilno sposobnostjo podjetja v prihodnosti. Nasprotno, to omogoča izkaz denarnih tokov po posredni metodi, če je ustrezno preurejen.
Sprememba denarja = Spr. OBK – Spr. potrebe po OBK + Spr. NKP
Enačba odgovarja na vprašanje, od česa je odvisen denarni tok (sprememba denarnih sredstev). Sprememba denarja je razlika med spremembo obratnega kapitala podjetja (OBK) in spremembe potrebe po njem. Gre torej za razliko med dejanskimi dolgoročnimi viri obratnih sredstev in potrebnimi dolgoročnimi viri obratnih sredstev. Če se je potreba po obratnem kapitalu povečala hitreje (ali pa zmanjšala počasneje) kot dejanski obratni kapital, se je moralo podjetje dodatno zadolžiti, torej povečati neto kratkoročna posojila (NKP), če je hotelo ohraniti potrebno raven denarnih sredstev za tekoče transakcije.
Kakšna je razlila med dejanskim in potrebnim obratnim kapitalom?
Razlika med dejanskim in potrebnim obratnim kapitalom je temeljna informacija o kapitalski ustreznosti podjetja, saj mora podjetje vzpostavljati in ohranjati ustrezen obseg dolgoročnih virov financiranja. Vidimo, da se denarna sredstva ne spreminjajo slučajno. Na dolgi rok so odvisna izključno od ustrezne politike kapitalske ustreznosti podjetja.
Razlika med dejanskim in potrebnim obratnim kapitalom je temeljna informacija o kapitalski ustreznosti podjetja …
Rast kratkoročnega zadolževanja podjetja je torej neposredna posledica rasti primanjkljaja (ali zmanjševanja presežka) obratnega kapitala. Obenem to kaže na povečanje tveganja v zvezi s plačilno sposobnostjo, saj podjetje teh kratkoročnih posojil ni sposobno vrniti. Nadomeščajo namreč dolgoročne vire, ker so sredstva (pri nespremenjenem obsegu poslovanja) dolgoročno vezana v obratnih sredstvih podjetja. Podjetje je ta del kratkoročnih posojil prisiljeno obnavljati, kar pa pomeni tveganje v prihodnosti.
Avtor: Dr- Živko Bergant