Kako ugotovimo, ali so v letnem poročilu polresnice?
Začnimo z anekdoto: Žena vpraša moža: »Se spominjaš, da si bil pred pol leta na ribolovu?« »Seveda se spominjam. Odličen ulov je bil,« ponosno odgovori mož. »Klicala te je riba, ki si jo ulovil. Pričakuje ribice!«
Se je mož zlagal? Tehnično gledano ne. Povedal je resnico. Zamolčal pa je dejstvo, kje in kakšno ribo je ujel. Torej je povedal samo polresnico. A prav zamolčani del bo imel velike posledice za njegovo prihodnost.
Polresnični podatki so pogosta praksa letnih poročil
Čeprav marsikdo nerad prizna, je računovodsko poročanje poslovodstva polno polresnic. Tako poročanje ustreza poslovodstvu in prikazuje le tisti del informacij, ki kažejo ugodno sliko dogajanja v podjetju.
Računovodja pravi: “Denarni tok družbe raste.” Kje je polresnica?
Kot primer navedimo družbo, katere direktor je ravnokar izvedel, da denarni tok podjetja raste. Verjetno je zadovoljno pokimal in z veseljem predal informacijo naprej. Kupil je še nekaj »nujnih« malenkosti in se odpravil na poslovno kosilo – denar pa le ima. Direktor je s tako informacijo zadovoljen. Zelo pa bo presenečen, ko bo prejel klic, da je družba plačilno nesposobna in da banka ne bo odobrila novih kratkoročnih kreditov.
Če bi bil direktor premišljen in bi imel dovolj znanja, bi moral zastaviti vprašanje – zakaj je do takega položaja prišlo in kakšne posledice ima to za družbo? Dober računovodja bi mu postregel z odgovorom, ki bi ga tudi razkril v letnem poročilu: »Res da denarna sredstva rastejo, ampak povečuje se tveganje plačilne sposobnosti. Razlog za to je rast kratkoročne zadolženosti, ki nadomešča primanjkljaj dolgoročnih virov.«
V letnem poročilu bi nato bilo potrebno pripraviti predlog ukrepov, ki bodo situacijo sanirale.
Neustrezno poročanje vodi k prevarantskemu poročanju
Pomembno je dvoje; podajalec informacij (gospodarska družba) in prejemnik informacije (na primer banke, dobavitelji …) morata biti dovolj spretna in opremljena z znanjem, da razumeta poročilo kot celoto. Veliko vlogo ima pri tem prejemnik informacije, ki mora s pravilnimi in smiselnimi podvprašanji odkriti celotno resnico. Treba se je zavedati, da v zgornjem primeru govorimo o neustreznem poročanju, ki je lahko prvi korak do prevarantskega poročanja.
Letno poročilo, ki ga pripravlja družba, bi moralo biti pripravljeno tako, da uporabnik informacije (na primer banka) nima potrebe po dodatnih podvprašanjih.
Neustrezno poročanje lahko vodi k prevarantskemu poročanju.
Kakšno vlogo ima pri tem revizor?
Ključna naloga revizorja je v tem, da vzbudi zaupanje med podajalcem informacije (družbo) in prejemnikom informacij (na primer banko …). Revizor preveri ali so podatki, ki jih podajalec informacij v letnem poročilu predstavil resnični in pošteni. Zato je pomembno, da zna revizor kritično oceniti predstavljene podatke in jih povezati s poslovanjem družbe. Znanje revizorja mora biti dovolj poglobljeno, kar mu omogoča zastavljanje pravih podvprašanj, s katerimi razjasnjuje morebitne nejasnosti.
Pomembno je, da zna revizor kritično oceniti predstavljene podatke in jih povezati s poslovanjem gospodarske družbe.
Ali revizor nosi odgovornost za tako poročanje?
Revizor se s svojim podpisom izreče o resničnosti in poštenosti predstavljenih vsebin, ki jih pripravi družba. Če ne pozna vsebine poslovanja družbe in nima poglobljenega znanja, lahko verjame zapisanim polresnicam. Tako izkazane polresnice potrdi s svojim podpisom in s tem lahko škoduje družbi in javnosti. Posledično pa uporabnik informacij izgubi zaupanje v družbo in revizorja. Teoretična izhodišča zagotovo poznate. V praksi pa se največkrat zalomi, ker revizorji ne znajo povezovati poslovanja podjetja v smiselno celoto, saj imajo premalo praktičnega znanja.
V ta namen smo za revizorje pripravili praktično delavnico, v kateri boste pridobili sposobnost celovite ocene poslovnega poročila. Znali boste podati suvereno mnenje o skladnosti z drugimi sestavinami letnega poročila in oblikovati predpostavke o delujočem podjetju.