V času epidemije covid-19 se nam zdi, da je nemogoče biti brez finančnega stresa. Kakšne so vajine izkušnje? Na kakšen način ljudje sedaj doživljajo svojo finančno situacijo?
Ana: Sama verjamem v to, da je prav vsaka situacija za nekaj dobra, pa čeprav gre za izredno težko situacijo, kot je ravno koronakriza, ki nam je vsem pokazala, kako finančno ranljivi smo lahko. Na našo finančno ranljivost v ekipi opozarjamo že vrsto let, a je žal tako, da na to ne želimo misliti prej, kot je to res nujno. No, danes smo priča temu, kako pomembno je misliti na to prej in kako pomembni so močni finančni temelji, ki bi jih morali začeti graditi že ob prvi zaposlitvi oz. prvem delu. Danes tako marsikdo občuti precejšen finančni stres, čeprav iskreno ne bi bil takšen, v kolikor bi upoštevali osnovna pravila, ki veljajo pri ravnanju z denarjem. Presenetljivo je, koliko ljudi nam je pisalo in izrazilo hvaležnost za vse usmeritve, ki smo jim jih dali v preteklosti in zaradi katerih danes ne občutijo finančnega stresa. In takšnih bi si želeli veliko več. Če kdaj, je zdaj čas, da se resnično ozremo v svojo finančno sliko in naredimo načrt, s katerim bomo uvedli spremembe.
Mitja: Drži, da je stres v času krize pri večini dnevni pojav, a temu se lahko v veliki meri tudi izognemo. Ravno v najini zadnji knjigi, ki jo omenjate, sva prvič razkrila prav poseben sistem, z uporabo katerega močno zmanjšamo finančni stres. Več let sva ga preizkušala pri sebi in naših strankah, in ko sva vedno znova dobila navdušene odzive, sva se odločila, da ga razkrijeva vsem. Sistem 3-VD, kot sta ga poimenovala, nas namreč nauči, kako razporejati denar, katero izmed treh vreč denarja najprej napolniti in iz katere najprej jemati, ko se znajdemo v krizi. V obdobju krize zagotovo ni čas za prodajo svojih naložb, prav tako kot v obdobju blaginje ni čas, da vsa svoja sredstva naložimo npr. v delnice, obveznice, plemenite kovine ali kriptovalute. Skratka, tisti, ki imajo vzpostavljen Sistem 3-VD, krizo doživljajo popolnoma drugače, bolj mirno kot drugi, ki večinoma občutijo stres in jih čustva potiskajo k paničnim reakcijam. Če nekoliko poenostavim, lahko rečem, da slednji panično prodajajo, da bi preživeli, medtem ko tisti z vzpostavljenim sistemom 3-VD vidijo mnoge priložnosti.
ON LINE INFORMATIVNI DAN
Osebne finance so del predmetnika na Visoki šoli za računovodstvo in finance. Vabimo vas, da se nam pridružite na informativnem dnevu, ki bo v ponedeljek, 11. aprila.
V obdobju krize zagotovo ni čas za prodajo svojih naložb, prav tako kot v obdobju blaginje ni čas, da vsa svoja sredstva naložimo npr. v delnice, obveznice, plemenite kovine ali kriptovalute.
Zelo zanimivo je poglavje Finančna starost skozi obdobje. V tem poglavju sta razdelila ljudi glede na finančno starost v šest obdobij. Nekateri ostanejo otroci in finančni začetniki celo življenje, drugi pa finančno svobodo dosežejo zelo zgodaj. Kaj menita, zakaj ne prehajamo v finančno starost po obdobjih, ki jih opisujeta?
Ana: Eden izmed glavnih razlogov »zamujanja« in neskladja naše dejanske starosti in finančnega obdobja je gotovo v tem, da nas nihče ni učil, kako ravnati z denarjem. V prvi vrsti gre za naše starše, ki so naš vzor in so nam dali vzorce, kakršne so nam pač dali. Finančni vzgoji do danes nihče ni pripisoval posebnega pomena, pa bi ga morali, saj so posledice zelo dobro vidne in kar malo strašljive. Marsikateri otrok je sicer biološko odrasel, a je pri svojih 40-tih, 50-ih letih ostal v finančnem obdobju otroka. Poleg staršev so tukaj izobraževane ustanove, vrtci, šole, itn., ki bi tudi morale prevzeti del finančne vzgoje, in pa nenazadnje mi sami, ki bi morali investirati v znanje s področja osebnih financ, saj nam bo le dobro poznavanje teh pomagalo prehiteti našo prihodnost.
Mitja: Večkrat se zgodi tudi, da nekdo lepo napreduje, na primer iz finančnega obdobja mladostnika do odraslega, a ga potem ena napačna odločitev vrže nazaj, včasih celo na začetek, torej v finančno obdobje otroka. To se na primer zgodi tistim, ki se ujamejo v finančne prevare, kot so bile Catch the Cash, Finanzas Forex ali Zlati procent, in so nad začetnimi donosi tako navdušeni, da večji del svoje naložbene vreče usmerijo v en produkt, za katerega se kmalu izkaže, da je prevara in izgubijo ves kapital. Drug primer je prekomerno zadolževanje, ko se v obdobju blaginje zdi, da ne more iti nič narobe, zato nekateri najemajo kredite za nakup nepremičnin, avtomobilov ipd. Ko pride do krize, izgubijo službo, vrednost nepremičnin močno pade, avtomobilov ne morejo prodati in kaj kmalu se zgodi, da so dolžni več, kot imajo premoženja.
Kaj predlagata posamezni finančni starostni skupini, naj ukrene sedaj glede na nastalo krizo?
Ana: V času krize je še posebej pomembno, da si nastavimo ogledalo in najprej izračunamo finančno starost. Torej, kakšna je naša trenutna finančna slika. Če smo se že pred nastalo krizo borili iz meseca v mesec, potem se moramo najprej soočiti s tem izzivom. Enostavno prenehati živeti od plače do plače. Brez izgovorov, saj če kdaj, smo zdaj lahko videli, kako pomembno je imeti polno t. i. likvidnostno vrečo (vreča, kjer hranimo varnostno rezervo in sredstva za financiranje kratkoročnih ciljev). Nujno potreben je pregled nad našimi odhodki, kakšen je naš življenjski standard. Potem pa razmislimo o možnih rešitvah. Navadno je vsaka situacija nekoliko drugačna, zato tudi pristopi k reševanju niso univerzalni. Bistveno je, da se soočimo s trenutnim stanjem in naredimo dober načrt, kako situacijo izboljšati. To je prvi korak, če si že prej nismo vzeli časa za to.
Mitja: Ko imamo načrt, moramo seveda ukrepati. V sklopu izdelave načrta pogosto ugotovimo, da nekdo mesečno varčuje v skladih, a nima ustrezno velike varnostne rezerve. To pomeni, da mora del privarčevanih sredstev iz naložbene prenesti v likvidnostno vrečo. Včasih je to težko, saj je potrebno plačati izstopne stroške in prodajati naložbe v času, ko so morda padle, a to je cena napačnih odločitev iz preteklosti. Najdražje je namreč, če sklepamo finančne produkte, se zavarujemo, začnemo varčevati ali enkratno vplačamo presežna sredstva brez načrta. Zato je zelo pomembno, da načrt ne ostane le mrtva črka na papirju. Treba ga je realizirati, nato pa stanje spremljati in načrt periodično prilagajati razmeram na trgu in pri nas.
V času krize je še posebej pomembno, da si nastavimo ogledalo in najprej izračunamo finančno starost. Torej, kakšna je naša trenutna finančna slika. Če smo se že pred nastalo krizo borili iz meseca v mesec, potem se moramo najprej soočiti s tem izzivom
Je zdaj pravi trenutek, da kaj generalno spremenimo pri ravnanju s svojimi financami?
Ana: Da, kot sem omenila že prej. Če kdaj, je zdaj pravi čas, da se lotimo sprememb. In to ne glede na naš trenutni status. Četudi smo med tistimi, ki so izgubili službo, ne smemo čakati. Iščimo nove poslovne priložnosti, tako kot na drugi strani optimizirajmo naš proračun. Vsi tisti, ki so do danes le sanjali o samostojni poti, se lahko nanjo podajo (brez izgovorov, ki nas tako zelo ovirajo), tisti, ki so si vedno želeli početi nekaj drugega, naj poiščejo druge izzive itn. Res lahko marsikaj dosežemo, a moramo v prvi vrsti verjeti vase.
Potem pa je pomembno, da ko se bodisi zaposlimo, se podamo na samostojno pot ali pa enostavno ponovno vzpostavimo višino prihodkov, ki smo jih imeli pred krizo, ne pozabimo na to, kje smo bili v zadnjih mesecih. Zakaj ne smemo tega pozabiti? Ker je samo vprašanje časa, kdaj nas ponovno doleti proračunska bomba, kot mi temu rečemo. Žal moramo ljudje pogosto zadeti dno, da smo potem pripravljeni nekaj spremeniti. V tej krizi je veliko ljudi doseglo dno, veliko pa jih je tik nad tlemi. In to je dovolj, da se zberemo, najdemo energijo, ki nam je v večini precej upadla, in se zaženemo po poti navzgor. Torej po poti, ko si bomo postavili takšne temelje, da ne bomo več občutili finančnega stresa.
Mitja: Naj dodam, da bi morali generalno spremeniti predvsem odnos do naših osebnih financ. Odnos do denarja se nam oblikuje skozi vse življenje, a vemo, da se največ naučimo prav v obdobju odraščanja. Kasneje je težje spreminjati prepričanja in navade, a ni nemogoče. Če naši starši niso znali ravnati z denarjem, če naši prijatelji živijo od plače do plače, to še ne pomeni, da moramo tako živeti tudi mi. Midva sva najboljši dokaz za to, saj sva bila od doma naučena popolnoma drugih pravil od teh, po katerih živiva sedaj. V šolah se takrat o upravljanju z osebnimi financami seveda sploh še ni govorilo, najini starši pa so za naju želeli vse najboljše, kot vsak starš želi za svojega otroka. No, danes jih midva učiva in spreminjava njihova prepričanja o denarju, kar je seveda najtežje.
Velikokrat slišimo izjavo, da če bi več zaslužil, bi se vse uredilo. Kaj menita o tem mitu?
Ana: Marsikaj bi se dalo povedati o tem mitu. To je eden najpogostejših, ki ga jaz osebno slišim. Žal je to bolj izgovor za situacijo, kjer smo, in pa tolažba, da je situacija enostavno takšna zaradi prenizkih prihodkov. V svoji dolgoletni praksi sem videla že marsikaj. Od tega, kako ljudje z minimalnimi prihodki uspejo dati na stran (20 % svojih prihodkov), do tega, kako družine s 6.000 evri prihodka živijo od plače do plače, si pomagajo s kreditnimi karticami, imajo številne kredite, prazno likvidnostno vrečo in še bolj naložbeno. Upanje, da v kolikor se nam bodo prihodki povišali, bo pa potem drugače, je žal slaba strategija. Zakaj? Ker imamo navadno že vnaprej podzavestno načrtovano porabo, ne da bi se lotili najprej postavitve finančnih temeljev (sem jih že večkrat omenila, ker so osnova). Enostavno želimo varčevanje prestaviti v prihodnost. »Enkrat bomo že,« si mislimo. In ta »enkrat« potem navadno ne pride, saj so naše želje vedno večje in jim tudi višina prihodkov ne sledi več. Naučiti se moramo ravnati s tem, kar imamo danes, šele potem bomo znali delati tudi z več.
Mitja: Na svojih predavanjih velikokrat slušatelje najprej postavim pred milijonski izziv. Vprašam jih, kdo bi vzel en milijon evrov danes ob pogoju, da nikoli več ne dobi niti evra več. Če vemo, da bo povprečen Slovenec v celotni delovni dobi zaslužil okoli pol milijona evrov, je to kar dvakratnik seštevka vseh plač povprečnega Slovenca. Odgovori so večkrat presenetljivi, kar pomeni, da imajo nekateri visoke ambicije, drugi otrpnejo, tretji pa se seveda takoj glasno javijo. Takšnim potem predstavim statistiko loterijskih milijonarjev, ki pravi, da nam samo kup denarja ne pomaga, saj zraven potrebujemo še kup znanja in izkušenj. Velika večina loterijskih milijonarjev ima namreč po desetih letih od dobitka manj denarja, kot so ga imeli prej. Loterija z denarjem namreč ne dostavi znanja, finančne pismenosti torej, nazadovanje po obdobjih finančne starosti pa je še kako možno, o čemer smo že govorili. Prvi rezultati raziskave finančne starosti, ki smo jo začeli izvajati konec leta 2019, so namreč pokazali, da večina ljudi še vedno živi od plače do plače. Kljub nekajletnemu trudu za izboljšanje znanja in številnim programom finančnega opismenjevanja, v katere sva bila vpeta tudi sama, ugotavljava, da samo znanje ni dovolj. Ocenjujeva namreč, da finančna pismenost (znanje), ki je predpogoj za uspešno upravljanje z denarjem, prispeva le 20 % k naši finančni starosti, 80 % pa temelji na naših dejanjih (ravnanju z denarjem). In točno to želiva s svojim delom doseči – ljudi izobraziti in jim dolgoročno pomagati na poti skozi obdobja finančne starosti.
Predmet Osebne finance je predmet na Visoki šoli za računovodstvo in finance, ki se odmakne od financ podjetja, ki so sicer osnovna domena študija na smeri Finance. Zaznavamo, da pri študentih žanje veliko zanimanja. Je zelo pomembno, da finančnik v podjetju najprej obvladuje svoje finance in bo šele tako lahko dobro obvladoval finance podjetja?
Mitja: Podjetniške finance sam razumem kot nadgradnjo osebnih, ne pa obratno, kot je navadno v naši družbi. Če ne znaš poskrbeti za svoj lastni proračun, ustrezno zaščititi svojega premoženja in oplemenititi lastnega denarja, kako boš to uspešno počel z denarjem podjetja? Seveda poslovne finance obsegajo še druga področja, ki jih ne najdemo v osebnih, a vsaj osnovno obvladovanje osebnih financ bi pričakoval od vsakega finančnika.
ON LINE INFORMATIVNI DAN
Osebne finance so del predmetnika na Visoki šoli za računovodstvo in finance. Vabimo vas, da se nam pridružite na informativnem dnevu, ki bo v ponedeljek, 11. aprila.
Podjetniške finance sam razumem kot nadgradnjo osebnih, ne pa obratno, kot je navadno v naši družbi. Če ne znaš poskrbeti za svoj lastni proračun, ustrezno zaščititi svojega premoženja in oplemenititi lastnega denarja, kako boš to uspešno počel z denarjem podjetja?