E-UČILNICA | Mala šola SRS | E-INDEKS | URNIK | Akademski koledar

Dogajanje na 6. konferenci o analizi poslovanja

DSL_8863

Pogled na 6. konferenco o analizi poslovanja po konferenci

Vsebino pripravil: Tomaž Glažar, predsednik organizacijskega odbora konference

Prvič v zgodovino konferenc o analizi poslovanja smo udeležencem omogočili spremljanje konference na daljavo, preko spleta.

6. konferenca je obravnavala vlogo analize v revizijskih pregledih poslovanja.

V uvodnem nagovoru je prof. dr. Marko Hočevar iz Ekonomske fakultete v Ljubljani predstavil,  kako povezana je analiza v nogometu in poslovanju. Za primerjavo s poslovno teorijo je uporabil izjave treh znanih nogometnih trenerjev:

Ante Mladinić Biče: „Še tako slab načrt je boljši od odlične improvizacije.“

Brez načrta ni možno narediti analize niti nogometne igre, niti poslovanja podjetja. Načrt je tisti, ki določa ali smo uspešni ali ne , ne pa primerjava z drugimi.

Branko Zebec: „ Nogometaša mora po tekmi boleti glava in ne noge!“

Produktivnost ni dovolj za uspešnost. Tekanje po terenu je lahko učinkovito, ni pa uspešno. Zato najboljši igralec na svetu, Messi, malo teče in veliko zabija gole. Pustiti srce na igrišču ni dovolj. Dati je potrebno več golov, kot nasprotnik. V podjetju smo lahko učinkoviti pri izdelavi izdelkov ampak, če jih ne prodamo po primerni ceni, nismo uspešni. Izgorelost zaposlenih ali hitra izdelava izdelka ni dovolj, da smo uspešni.

Jose Mourinho: „Mi nimamo A,B,C,D,E, zato pa imamo L,M,N,S,O,P.“

Vsaka nogometna ekipa ima svoje prednosti pred ostalimi, ki jih mora izkoristiti. Zato razlikovanje od drugih ni pomembno. Pomembno je, da izkoristi svoje prednosti. To velja tudi za podjetja. Z analizo moramo opredeliti svoje prednosti in jih tudi izkoristiti.

V prvem in drugem delu so predavatelji predstavili vlogo analize pri različnih oblikah revizije, dejavnikih tveganj na področju lastnosti organizacij in finančnega poslovanja, kontrolnega okolja ter pri skrbnem pregledu poslovanja. Udeleženci so spoznali pomen analize delovanja informacijske tehnologije za izvedbo revizij in tveganja, pri katerih se srečujejo revizorji, kadar analizirajo stanje ter gibanje zalog v proizvodnji.

Svoja razmišljanja so predstavili:

  • Milan Jagrič:

» Analiza poslovanja in analitični postopki predstavljajo pomemben del revizijskih postopkov. Njuni rezultati prinašajo revidiranju rdeče zastavice, ki opozarjajo na možne napačne navedbe. S tem usmerjajo revizorjevo pozornost na področja poslovanja, kjer so prisotna pomembna tveganja.«

Simona Krajnčan:

»Revizor mora spoznati lastnosti organizacije in dejavnike tveganj na tem področju. Na področju lastnosti organizacije mora spoznati zlasti poslovanje organizacije, njeno računovodsko poročanje, lastniško strukturo in povezane osebe. Na teh področjih se lahko pojavijo številna tveganja, ki vplivajo na računovodske izkaze.«

Blanka Vizjak:

»Zunanjemu in notranjemu revizorju proučitev kontrolnega okolja nudi temeljne informacije o organizaciji in njenem obvladovanju tveganj. Kontrolno okolje zajema etično ravnanje, način vodenja in nadziranja, odnos do zaposlenih, organizacijski ustroj, pristojnosti in odgovornosti ter pretok informacij.«

Živko Bergant:

»Pri analiziranju tveganj podjetja iz finančnega vidika ima poseben pomen vpliv sprememb kapitalske ustreznosti na spremembe denarnih sredstev. Za zagotavljanje ustreznih denarnih sredstev je pomembno upravljanje s presežkom ali primanjkljajem obratnega kapitala, ki je osnova kapitalske ustreznosti podjetja. Kapitalsko ustreznost zagotavljamo s primernim razmerjem med dejanskim in potrebnim obratnim kapitalom z upoštevanjem tveganj v poslovanju. «

Franc Brcar:

»Vse aktivnosti pri analizi IT okolja pri revidiranju niso enako pomembne. Če pa je ključna aktivnost izpuščena, ima to lahko težke posledice za delovanje in varovanje informacijskega sistema.«

Tomaž Glažar:

»Razlog za prepozno izdelavo poročil o proizvodnji tiči v slabih praksah v knjigovodstvih. Pogoste se evidentira prejem materiala po računih in proizvodnjo po delovnih nalogih. Težave povzroča tudi nepravilno obračunavanje odmikov. Pri analizi proizvodnje morajo revizorji biti pozorni na te napake. Zunanji znaki, ki kažejo nanje so dolgotrajen obračun proizvodnje, neupoštevanje zaporedja poslovnih dogodkov in neprimerna uporaba metod ter modelov.«

Igor Manohin:

»360 – stopinjski pogled analitika pri skrbnem pregledu poslovanja zajema pogled v preteklost, sedanjost in prihodnost. To je zelo pomembno, saj cilj analiziranja ni samo zagotoviti, da so predstavljene informacije pravilne, točne in predstavljene na ustrezen način temveč, da omogočajo sprejemanje pravih odločitev.«

Udeleženci v veliki predavalnici in tisti, iz »domačega fotelja«, so se aktivno vključili v razpravo o tem, ali so uporabniki revizij seznanjeni s tveganji, ki jih revizor identificira tekom načrtovanja revizije. Okroglo mizo je vodila dekanja VŠR mag. Darinka Kamenšek, z gosti dr. Živkom Bergantom, Tomažem Okornom in Dragico Merčun.

 

Scroll to Top