Opredelitev izgubljenega dobička
Izgubljeni dobiček je ena od oblik škode. V 168. členu Obligacijskega zakonika, je izgubljeni dobiček opredeljen:
»Pri oceni izgubljenega dobička se upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči.«
V ameriški praksi se navaja, da je izgubljeni dobiček razlika med možnim in uresničenim dobičkom, ki je pod vplivom škodnega dogodka. Pri proučevanju ameriške prakse upoštevamo, da temelji na primerih, ki v času nadgrajujejo prakso, ki jo upoštevajo strokovnjaki za izračun izgubljenega dobička.
V Nemčiji je podana zakonska podlaga obravnave škode iz naslova izgubljenega dobička v nemškem civilnem zakoniku (Bürgerliches Gesetzbuch – BGB)[1].
Razvidno je, da izraz izgubljenega dobička izhaja s področja odškodninskega prava. Izgubljeni dobiček se ne nanaša na poškodbo ali odvzem že obstoječega premoženja, ampak na pridobitno sposobnost, na sposobnost pridobivanja dobička.
Ta pridobitna sposobnost je oškodovancu preprečena ali motena s škodnim ravnanjem oškodovalca, torej ni mogel nadalje povečevati svojega premoženja. Izgubljeni dobiček zato vključuje vse premoženjske koristi, ki ob škodnem dogodku še niso bile del premoženja oškodovanca, vendar bi bile v njegovo premoženje prenesene, če škodni dogodek ne bi nastopil. Kdaj je dobiček izgubljen, določa neposredno 252 člen nemškega civilnega zakonika (BGB).
Dobiček se šteje za izgubljenega, če je bil po običajnem toku dogodkov ali glede na posebne okoliščine, zlasti glede na sprejete ukrepe, z verjetnostjo pričakovan. Izgubljeni dobiček tako opredeljuje dobiček, ki bi ga oškodovanec ustvaril, če škodni dogodek ne bi nastopil. Kar zadeva višino izgubljenega dobička, se v Nemčiji oceni s pomočjo izvedenca. Sodišče lahko višino izgubljenega dobička oceni tudi na podlagi § 287 zakona o civilnem postopku (ZPO).
V nemški praksi (Valuta 2023) ga opredeljujejo kot del škode zaradi zamude, v smislu §§ 280, 1, 2, 286 njihovega civilnega zakonika (BGB), če ga ni več mogoče unovčiti, tudi če je storitev nadomeščena. V nasprotnem primeru povračilo škode temelji na členih 280 (1), (3), 281 njihovega civilnega zakonika. Iz predstavljenega je razvidno, da je izgubljeni dobiček kot vrsta škode opredeljen v nemški zakonodaji.
Pri analiziranju izgubljenega dobička uporabimo pravila finančne, računovodske, matematične, statistične in po potrebi tudi drugih strok.
Stroka obravnava ocenjevanje prihodkov in odhodkov, ki so povezani z izgubljenim dobičkom. Velja pravilo, da se od izgubljenih prihodkov odštejejo samo tisti stroški, ki jih tožeča stranka zaradi škodnega dogodka ni imela, imela pa bi jih, če škodnega dogodka ne bi bilo. Škode zaradi izgubljenega dobička praviloma ne zmanjšujejo stalni stroški poslovanja in davki. Razlog njihovega ne vštevanja je v nezanesljivosti njihovega razporejanja na posamezne učinke, tudi na vsebine, na katere je vplival škodni dogodek.
Zaradi navedenega je izgubljeni dobiček po vsebini najbližji pojmu »prispevek za kritje« (prispevek za kritje stalnih stroškov, amortizacije, davkov in dobička). Velja (Potrč), da je izgubljen dobiček tisti dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči.
Pojem izgubljenega dobička se obravnava v sodnih sporih, kazenskih postopkih ali zavarovalnih zahtevkih. Strokovna pravila njegovega analiziranja so ne glede na uporabnika izračuna v vseh pomembnostih enaka.
O upravičenosti zahtevka za škodo odločajo sodišča, ki pogosto potrebujejo pomoč strokovnjakov za izračunavanje izgubljenega dobička. Ti morajo pri svojem delu spoštovati ustaljena pravila znanosti in stroke, ki so nadgrajevana z lokalno sodno prakso. Sodišča pogosto dajo izvedencem navodila, ki se pri izračunu izgubljenega dobička upoštevajo kot predpostavke analize. Velja, da se analiza škode iz naslova izgubljenega dobička razlikuje od primera do primera.
Opredelitev vrste škode (navadna škoda, izgubljeni dobiček) je pravno vprašanje. To izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča Slovenije (Evidenčna številka: VS40457).
Smiselno enako v Sloveniji škodo iz naslova izgubljenega dobička opredeljuje Obligacijski zakonik.