Avtor: Dr. Branko Mayr
Oškodovanec je bil poškodovan v prometni nesreči. Zdravljenje je bilo dolgotrajno in ne v celoti uspešno. Oškodovančeve pridobitne sposobnosti so se zmanjšale. Pred nesrečo je opravljal pridobitno dejavnost v okviru samostojnega podjetnika.
Kakšno škodo je utrpel? Odgovor je kompleksen.
Najprej je treba ugotoviti na kaj vse je vplival škodni dogodek (identifikacija vrst škode). Preprosto je pri škodi, ki se zgodi na stvareh. Izziv je ocena škode, ki je posledica zmanjšanja pridobitne sposobnosti. Ta je vplivala tako na oškodovanca kot fizično osebo, kot na oškodovanca kot samostojnega podjetnika.
V prvem primeru gre za škodo, ki so nastale v času zdravljenja in potencialne rente. V drugem primeru se škoda nanaša na učinek, ki jo ima zmanjšana pridobitna sposobnost oškodovanca na pridobitno sposobnost dejavnosti, ki jo oškodovanec opravlja kot samostojni podjetnik. Izračuni so izjemen strokovni izziv.
Uporabili smo znanja, ki jih prikazujemo v knjigi.
Primerov ocenjevanja škode je še veliko. Za vse oblike škode velja, da so posledica škodnega ravnanja neke osebe (škodni dogodek). Nekaj primerov slik oškodovanja: kršenje pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, nezakoniti odvzemi premoženja (npr. vozila), kršitev pogodbe, kršitev osebnih pravic, kršitev dobrega imena, poškodbe, slabo zdravljenje, nesklenitev pogodbe, kršitev pravic iz delovnega razmerja, nezakoniti izbris, nezakonito delo državnega uradnika itd.
Avtor knjige je ocenjeval veliko različnih vrst škode iz naslova izgubljenega dobička. Za vse je skupno, da nekega recepta, ki bi bil veljaven za vse primere, ni. Velja pa, da je najprej treba ugotoviti vrsto škode (dejansko stanje), nato testirati razpoložljive podatkovne podlage, izbrati primerno metodo izračuna in jo strokovno pravilno uporabiti.
Izzivov je veliko. Ne nazadnje je treba testirati kakovost vhodnih podatkov. Tukaj so prisotne slike od zadovoljivega obsega podatkov do stanja, kjer oškodovanec s potrebnimi podatki ne razpolaga. Pri oceni se uporabijo razpoložljivi podatki. Podatki niso neposredno uporabni. To še posebej velja pri uporabi metode meril, kjer je treba razpoložljive podatke prilagoditi. Ugotovili smo, da so prav prilagoditve vhodnih podatkov v slovenski sodni praksi redke. Zaradi tega je ocena izgubljenega dobička napačna.
Pogosto tako sodišče, oškodovanci in drugi udeleženci ne razpolagajo s potrebnimi znanji za presojo ocen izgubljenega dobička. S to knjigo želimo koristiti vsem udeležencem. V njej bodo našli odgovore na večino vprašanj, s katerimi se bodo srečali.
Knjiga prestavlja zaokrožen prikaz materije računovodsko–finančnega, pa tudi pravnega razumevanja izgubljenega dobička kot oblike materialne škode. V njej je prikazana raziskava 226 sodb Vrhovnega sodišča Slovenije in nekaterih višjih sodišč, ki obravnavajo odločitve, ki so povezane z izgubljenim dobičkom. Raziskava je odgovorila na vprašanja uporabe pravil znanosti in stroke ocenjevanja izgubljenega dobička v sodni praksi (vprašanja: utemeljitve škode v tožbi za odškodnino iz naslova izgubljenega dobička, odločitev sodišča o časovnem trenutku, na katerega se izračunava škoda, odločitev sodišča glede teka stvari in uporaba metodoloških pravil znanosti in stroke ocenjevanja izgubljenega dobička). Ugotovitve so posplošene. Z njimi so nadgrajena slovenska pravila znanosti in stroke s področja ocenjevanja izgubljenega dobička. Bistvo raziskanih sodb je prikazano v 12. poglavju knjige.
Izgubljeni dobiček ni ekonomska kategorija. Gre za kategorijo, ki je opredeljena v pravu. Zanjo veljajo posebna strokovna pravila ocenjevanja in seveda posebna pravila pri obdavčenju. Prav pri uporabi pravil znanosti in stroke ocenjevanja izgubljenega dobička so pogoste napake. Te vplivajo na napačne odločitve sodišč in s tem na pravičnost odprave oškodovanja. Pri ocenjevanju izgubljenega dobička gre za oceno. Velja, da nobena ocena ni popolna. Na njeno kakovost vpliva uporaba pravilne metode ocenjevanja. V slovenskem pravnem prostoru se zaradi ozkega slovenskega teoretičnega in strokovnega okvirja uporablja le nekaj metod, pa še te pomanjkljivo. Posledica uporabe napačne metode je napačna ocena izgubljenega dobička. V knjigi so slovenska pravila znanosti in stroke nadgrajena s pravili znanosti in stroke, ki se uporabljajo v ZDA in Nemčiji ter posplošenimi odločitvami slovenskih sodišč.
Stvarno kazalo bralcu olajša iskanje ciljnih vsebin v sodbah in v knjigi.
ki bodo v njej našli aktualno sodno prakso in uporabo posameznih vsebin pri odločanju o izgubljenem dobičku
in druge strokovnjake za izračun izgubljenega dobička, za katere bo knjiga pripomoček pri ocenjevanju škode, ki je posledica škodnih ravnanj, tudi kaznivih dejanj.
Vsebina je razdeljena na 12 poglavij, in sicer:
Na koncu knjige je podrobno stvarno kazalo, ki je v veliko pomoč pri iskanju sodnih odločitev in pravil ocenjevanja posameznih ekonomskih kategorij.
V knjigi so obravnavane najpogostejše metode analiziranja izgubljenega dobička s poudarkom na praksi v Združenih državah Amerike in Nemčiji. Z njimi so nadgrajena slovenska pravila znanosti in stroke.
Na podlagi analize odločitev slovenskih sodišč je prikazana uporaba posameznih metod v Sloveniji.
V sklopu analiziranja kategorij, ki vplivajo na izračun izgubljenega dobička so prikazani načini ocenjevanja izgubljenih prihodkov, izogibnih stroškov, rent in podobno.
Izgubljeni dobiček je ena od oblik škode. V 168. členu Obligacijskega zakonika, je izgubljeni dobiček opredeljen:
»Pri oceni izgubljenega dobička se upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči.«
V ameriški praksi se navaja, da je izgubljeni dobiček razlika med možnim in uresničenim dobičkom, ki je pod vplivom škodnega dogodka. Pri proučevanju ameriške prakse upoštevamo, da temelji na primerih, ki v času nadgrajujejo prakso, ki jo upoštevajo strokovnjaki za izračun izgubljenega dobička.
V Nemčiji je podana zakonska podlaga obravnave škode iz naslova izgubljenega dobička v nemškem civilnem zakoniku (Bürgerliches Gesetzbuch – BGB)[1].
Razvidno je, da izraz izgubljenega dobička izhaja s področja odškodninskega prava. Izgubljeni dobiček se ne nanaša na poškodbo ali odvzem že obstoječega premoženja, ampak na pridobitno sposobnost, na sposobnost pridobivanja dobička.
Ta pridobitna sposobnost je oškodovancu preprečena ali motena s škodnim ravnanjem oškodovalca, torej ni mogel nadalje povečevati svojega premoženja. Izgubljeni dobiček zato vključuje vse premoženjske koristi, ki ob škodnem dogodku še niso bile del premoženja oškodovanca, vendar bi bile v njegovo premoženje prenesene, če škodni dogodek ne bi nastopil. Kdaj je dobiček izgubljen, določa neposredno 252 člen nemškega civilnega zakonika (BGB).
Dobiček se šteje za izgubljenega, če je bil po običajnem toku dogodkov ali glede na posebne okoliščine, zlasti glede na sprejete ukrepe, z verjetnostjo pričakovan. Izgubljeni dobiček tako opredeljuje dobiček, ki bi ga oškodovanec ustvaril, če škodni dogodek ne bi nastopil. Kar zadeva višino izgubljenega dobička, se v Nemčiji oceni s pomočjo izvedenca. Sodišče lahko višino izgubljenega dobička oceni tudi na podlagi § 287 zakona o civilnem postopku (ZPO).
V nemški praksi (Valuta 2023) ga opredeljujejo kot del škode zaradi zamude, v smislu §§ 280, 1, 2, 286 njihovega civilnega zakonika (BGB), če ga ni več mogoče unovčiti, tudi če je storitev nadomeščena. V nasprotnem primeru povračilo škode temelji na členih 280 (1), (3), 281 njihovega civilnega zakonika. Iz predstavljenega je razvidno, da je izgubljeni dobiček kot vrsta škode opredeljen v nemški zakonodaji.
Pri analiziranju izgubljenega dobička uporabimo pravila finančne, računovodske, matematične, statistične in po potrebi tudi drugih strok.
Stroka obravnava ocenjevanje prihodkov in odhodkov, ki so povezani z izgubljenim dobičkom. Velja pravilo, da se od izgubljenih prihodkov odštejejo samo tisti stroški, ki jih tožeča stranka zaradi škodnega dogodka ni imela, imela pa bi jih, če škodnega dogodka ne bi bilo. Škode zaradi izgubljenega dobička praviloma ne zmanjšujejo stalni stroški poslovanja in davki. Razlog njihovega ne vštevanja je v nezanesljivosti njihovega razporejanja na posamezne učinke, tudi na vsebine, na katere je vplival škodni dogodek.
Zaradi navedenega je izgubljeni dobiček po vsebini najbližji pojmu »prispevek za kritje« (prispevek za kritje stalnih stroškov, amortizacije, davkov in dobička). Velja (Potrč), da je izgubljen dobiček tisti dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči.
Pojem izgubljenega dobička se obravnava v sodnih sporih, kazenskih postopkih ali zavarovalnih zahtevkih. Strokovna pravila njegovega analiziranja so ne glede na uporabnika izračuna v vseh pomembnostih enaka.
O upravičenosti zahtevka za škodo odločajo sodišča, ki pogosto potrebujejo pomoč strokovnjakov za izračunavanje izgubljenega dobička. Ti morajo pri svojem delu spoštovati ustaljena pravila znanosti in stroke, ki so nadgrajevana z lokalno sodno prakso. Sodišča pogosto dajo izvedencem navodila, ki se pri izračunu izgubljenega dobička upoštevajo kot predpostavke analize. Velja, da se analiza škode iz naslova izgubljenega dobička razlikuje od primera do primera.
Opredelitev vrste škode (navadna škoda, izgubljeni dobiček) je pravno vprašanje. To izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča Slovenije (Evidenčna številka: VS40457).
Smiselno enako v Sloveniji škodo iz naslova izgubljenega dobička opredeljuje Obligacijski zakonik.
V teroiji in praksi je veliko metod za analiziranje škode iz naslova izgubljenega dobička. Glede na značilnosti škodnega dogodka in njegovega vpliva na škodo med drugimi uporabimo eno od spodaj prikazanih metod (najpogostejše metode).
Pri analizi izgubljenega dobička upoštevamo vrsto odškodnine, in sicer:
Odškodnina pričakovanja je odškodnina, namenjena kritju tega, kar je oškodovanec pričakoval od pogodbe in ima običajno enostavne izračune, ki temeljijo na sami pogodbi ali tržnih vrednostih.
Posredna škoda. Škodni zahtevek se nanaša na posredno škodo, ki je nastala zaradi neke druge škode, na primer izguba poslovnega dobička zaradi nedobavljenega stroja. Škoda mora biti vzročno posledično povezana z analizo izgubljenega dobička. Njen izračun ne vpliva na eventualno osnovno škodo.
Likvidacijska odškodnina je posebej predvidena v pogodbi. Te so na voljo, kadar je odškodnino težko oceniti, vnaprej določiti in mora biti poštena ocena, kakšna škoda bi lahko bila v primeru kršitve.
Določitev izgubljenega dobička izhaja iz izračunanja koristi, ki bi jih oškodovanec imel, če bi se dogodki normalno razvijali na podlagi utemeljenih in razumnih pričakovanj, ko bi bila obveznost izpolnjena. Analiza izgubljenega dobička se opravi na podlagi ene od strokovno utemeljenih metod. Pri izboru primerne metode se opiramo na vsebino obravnavane škode, ki jo povežemo s podobnimi primeri iz sodne prakse. Metoda mora biti strokovno pravilno uporabljena. (Več v Bonsack 1990).
Na prednjih podlagah izberemo primerne metode analize izgubljenega dobička. Sama izbrana metoda ob njeni pravilni uporabi pomembno ne vpliva na izračunano višino izgubljenega dobička. Nepravilna uporaba metode lahko pomembno vpliva na izračunan izgubljeni dobiček. Primeri takih napak so neizvedene ali nestrokovno izvedene prilagoditve primerljivih podatkov, neizločitev računovodskega načela previdnosti, uporaba podatkov iz računovodskih poročil, ki obravnavajo poslovni subjekt, ki je različen podjetju, kateremu je nastala škoda ipd.
Izračun škode je pogosto omejen s pravno obravnavo konkretnega škodnega dogodka. Pravno stališče je treba upoštevati (napotki sodišča).
V praksi uporabljamo različne metode analiziranja izgubljenega dobička. Najpogostejše so:
V večini obravnavanih metod je treba oceniti prihodke in odhodke. Za njihovo ocenjevanje uporabimo metode, ki jih prikazujemo pri prihodkih in odhodkih.
Dr. Branko Mayr je docent na Visoki šoli za računovodstvo in finance. Predava vsebine, ki so povezane s forenzičnimi preiskavami v financah in računovodstvu. Med njimi je poudarjena tudi vsebina ocenjevanja škode iz naslova izgubljenega dobička. V svoji praksi je opravljal dela pooblaščenega revizorja, pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij, notranjega revizorja, davčnega svetovalca, forenzičnega preiskovalca idr.
Kot sodni izvedenec ali neodvisni strokovnjak že več kot 30 let ocenjuje škodo iz naslova izgubljenega dobička. V več člankih opozarja na slabosti pri ocenjevanju te škode. Ugotovljene slabosti ocenjevanja izgubljenega dobička so bile motiv za raziskavo vseh sodb Vrhovnega sodišča RS in nekaterih višjih sodišč (skupaj 226 sodb), ki obravnavajo škodo iz naslova izgubljenega dobička. Rezultati raziskave so prikazani v tej knjigi.
