Nova knjiga:
Analiza premoženjske škode.
Pridobite si ustrezne informacije in osvežite znanje
Prva knjiga v Sloveniji, ki predstavlja in analizira sodne prakse!
Pregled in raziskava sodne prakse od leta 2000 do danes s poudarkom na odločitvah Vrhovnega sodišča RS in slovenskih višjih sodišč glede analiziranja škode, navadne škode in škode iz naslova izgubljenega dobička.
Vsebina bo, skupaj s primeri pojasnjena na 700 straneh! Knjiga, ki ne sme manjkati na vaši polici!
Knjige je primerna za:
- Sodnike, tožilce, odvetnike ipd., ki bodo v njej našli aktualno sodno prakso in uporabo posameznih vsebin pri odločanju o izgubljenem dobičku
- Sodne izvedence, revizorje, forenzične preiskovalce, kriminaliste in druge strokovnjake za izračun izgubljenega dobička, za katere bo knjig pripomoček pri ocenjevanju škode, ki je posledica škodnih ravnanj, tudi kaznivih dejanj.
dr. Branko Mayr
avtor
V knjigi so obravnavne najpogostejše metode analiziranja izgubljenega dobička s poudarkom na praksi v Združenih državah Amerike in Nemčiji.
Na podlagi analize odločitev slovenskih sodišč je prikazana uporaba posameznih metod v Sloveniji.
V sklopu analiziranja kategorij, ki vplivajo na izračun izgubljenega dobička so prikazani izogibni stroški in metode njihovega ocenjevanja.
Podrobno je prikazana delitev stroškov na spremenljive (to so praviloma tudi izogibni stroški) in stalne, med njimi tudi amortizacija, in upoštevanje stalnih stroškov v izračunih izgubljenega dobička.
Obrazložena je neuporaba davkov od dohodka oziroma dohodnine pri izračunu izgubljenega dobička. Izgubljeni dobiček je po vsebini soroden izračunom oškodovanja fizičnih oseb. Tam se med drugim izračunavajo tudi rente.
Vsebina
IZ KNJIGE
Opredelitev izgubljenega dobička
Izgubljeni dobiček je ena od oblik škode. V 168. členu Obligacijskega zakonika, je izgubljeni dobiček opredeljen:
»Pri oceni izgubljenega dobička se upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči.«
V ameriški praksi se navaja, da je izgubljeni dobiček razlika med možnim in uresničenim dobičkom, ki je pod vplivom škodnega dogodka. Pri proučevanju ameriške prakse upoštevamo, da temelji na primerih, ki v času nadgrajujejo prakso, ki jo upoštevajo strokovnjaki za izračun izgubljenega dobička.
V Nemčiji je podana zakonska podlaga obravnave škode iz naslova izgubljenega dobička v nemškem civilnem zakoniku (Bürgerliches Gesetzbuch – BGB)[1]. Razvidno je, da izraz izgubljenega dobička izhaja iz področja odškodninskega prava. Izgubljeni dobiček se ne nanaša na poškodbo ali odvzem že obstoječega premoženja ampak na pridobitno sposobnost, na sposobnost pridobivanja dobička. Ta pridobitna sposobnost je oškodovancu preprečena ali motena s škodnim ravnanjem oškodovalca, torej ni mogel nadalje povečevati svojega premoženja. Izgubljeni dobiček zato vključuje vse premoženjske koristi, ki ob škodnem dogodku še niso bile del premoženja oškodovanca, vendar bi bile v njegovo premoženje prenesene, če škodni dogodek ne bi nastopil. Kdaj je dobiček izgubljen, določa neposredno 252 člen nemškega civilnega zakonika (BGB). Dobiček se šteje za izgubljenega, če je bil po običajnem toku dogodkov ali glede na posebne okoliščine, zlasti glede na sprejete ukrepe, z verjetnostjo pričakovan. Izgubljeni dobiček tako opredeljuje dobiček, ki bi ga oškodovanec ustvaril, če škodni dogodek ne bi nastopil. Kar zadeva višino izgubljenega dobička, se v Nemčiji oceni s pomočjo izvedenca. Sodišče lahko višino izgubljenega dobička oceni tudi na podlagi § 287 zakona o civilnem postopku (ZPO). V nemški praksi (Valuta 2023) ga opredeljujejo kot del škode zaradi zamude, v smislu §§ 280, 1, 2, 286 njihovega civilnega zakonika (BGB), če ga ni več mogoče unovčiti, tudi če je storitev nadomeščena. V nasprotnem primeru povračilo škode temelji na členih 280 (1), (3), 281 njihovega civilnega zakonika. Iz predstavljenega je razvidno, da je izgubljeni dobiček kot vrsta škode opredeljen v nemški zakonodaji.
Pri analiziranju izgubljenega dobička uporabimo pravila finančne, računovodske, matematične, statistične in po potrebi tudi drugih strok.
Stroka obravnava ocenjevanje prihodkov in odhodkov, ki so povezani z izgubljenim dobičkom. Velja pravilo, da se od izgubljenih prihodkov odštejejo samo tisti stroški, ki jih tožeča stranka zaradi škodnega dogodka ni imela, imela pa bi jih, če škodnega dogodka ne bi bilo. Škode zaradi izgubljenega dobička praviloma ne zmanjšujejo stalni stroški poslovanja in davki. Razlog njihovega ne vštevanja je v nezanesljivosti njihovega razporejanja na posamezne učinke, tudi na vsebine na katere je vplival škodni dogodek. Zaradi navedenega je izgubljeni dobiček po vsebini najbližji pojmu »prispevek za kritje« (prispevek za kritje stalnih stroškov, amortizacije, davkov in dobička). Velja (Potrč), da je izgubljen dobiček tisti dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči.
Pojem izgubljenega dobička se obravnava v sodnih sporih, kazenskih postopkih ali zavarovalnih zahtevkih. Strokovna pravila njegovega analiziranja so ne glede na uporabnika izračuna v vseh pomembnostih enake.
O upravičenosti zahtevka za škodo odločajo sodišča, ki pogosto potrebujejo pomoč strokovnjakov za izračunavanje izgubljenega dobička. Ti morajo pri svojem delu spoštevati ustaljena pravila znanosti in stroke, ki so nadgrajevana z lokalno sodno prakso. Sodišča pogosto dajo izvedencem navodila, ki se pri izračunu izgubljenega dobička upoštevajo kot predpostavke analize. Velja, da se analiza škode iz naslova izgubljenega dobička razlikuje od primera do primera.
Opredelitev vrste škode (navadna škoda, izgubljeni dobiček) je pravno vprašanje. To izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča Slovenije (Evidenčna številka: VS40457).
[1] Smiselno enako v Sloveniji škodo iz naslova izgubljenega dobička opredeljuje Obligacijski zakonik.
Metode analiziranja izgubljenega dobička
V teroiji in praksi je veliko metod za analiziranje škode iz naslova izgubljenega dobička. Glede na značilnosti škodnega dogodka in njegovega vpliva na škodo med drugimi uporabimo eno od spodaj prikazanih metod (najpogostejše metode).
Pri analizi izgubljenega dobička upoštevamo, vrsto odškodnine, in sicer:
Odškodnina pričakovanja je odškodnina, namenjena kritju, kar je oškodovanec pričakoval od pogodbe in ima običajno enostavne izračune, ki temeljijo na sami pogodbi ali tržnih vrednostih.
Posredna škoda. Škodni zahtevek se nanaša na posredno škodo, ki je nastala zaradi neke druge škode, na primer izguba poslovnega dobička zaradi nedobavljenega stroja. Škoda mora biti vzročno posledično povezana z analizo izgubljenega dobička. Njen izračun ne vpliva na eventualno osnovno škodo.
Likvidacijska odškodnina je posebej predvidena v pogodbi. Te so na voljo, kadar je odškodnino težko oceniti, v naprej določiti in mora biti poštena ocena, kakšna škoda bi lahko bila v primeru kršitve.
Določitev izgubljenega dobička izhaja iz izračunanja koristi, ki bi jih oškodovanec imel, če bi se dogodki normalno razvijali na podlagi utemeljenih in razumnih pričakovanj, ko bi bila obveznost izpolnjena. Analiza izgubljenega dobička se opravi na podlagi ene od strokovno utemeljenih metod. Pri izboru primerne metode se opiramo na vsebino obravnavane škode, ki jo povežemo s podobnimi primeri iz sodne prakse. Metoda mora biti strokovno pravilno uporabljena. (Več v Bonsack 1990).
Na prednjih podlagah izberemo primerne metode analize izgubljenega dobička. Sama izbrana metoda ob njeni pravilni uporabi pomembno ne vpliva na izračunano višino izgubljenega dobička. Nepravilna uporaba metode lahko pomembno vpliva na izračunan izgubljeni dobiček. Primeri takih napak so neizvedene ali nestrokovno izvedene prilagoditve primerljivih podatkov, neizločitev računovodskega načela previdnosti, uporaba podatkov iz računovodskih poročil, ki obravnavajo poslovni subjekt, ki je različen podjetju, kateremu je nastala škoda ipd.
Izračun škode je pogosto omejen s pravno obravnavo konkretnega škodnega dogodka. Pravno stališče je treba upoštevati (napotki sodišča).
V praksi uporabljamo različne metode analiziranja izgubljenega dobička. Najpogostejše so:
- Direktna metoda
- Indirektna metoda
- Metoda načrtovanja
- Metoda povprečnega
- dobička
- Metoda primerljivih podjetij
- Metoda spremenjene prodajne cene
- Ekonomski modeli
- Druge metode
V večini obravnavnih metod je treba oceniti prihodke in odhodke. Za njihovo ocenjevanje uporabimo metode, ki jih prikazujemo pri prihodkih in odhodkih. Poenostavljena prepletenost različnih metod in načinov je razvidna na sliki 3.
O avtorju
dr. Branko Mayr je ….